Leta 1487 sta Nikola in Jerolim Vitturi, trogirska plemiča, od beneškega doža dobila dovoljenje za gradnjo dvorca ob morju, da bi zaščitila svoji družini in kmete iz vasi Ostrog na grebenu Balovan. Dvorec je bil zgrajen v slogu razkošne renesančne palače in je bil dokončan leta 1564. Sestavljen je iz južne stanovanjske dvonadstropne stavbe z balkonom in izhodom na morje v primeru nevarnosti. Na severni strani stojita dva obrambna stolpa in mašikula ter dvižni most kot povezava s kopnim. V 18. stoletju je dvižni most zamenjal kamniti z enim lokom. Na sredini dvorca se nahaja dvorišče z arkadami, medtem ko so na prvem in drugem nadstropju galerije.
Danes v prenovljenem dvorcu Vitturi domujejo Muzej mesta Kaštela, Turistična skupnost mesta Kaštela in druge kulturne ustanove, prav tako pa postaja kulturno središče mesta, kjer potekajo razstave, koncerti, gledališke predstave itd.
Okoli dvorca je bila zgrajena vas z obrambnim obzidjem. Cerkev Marije Vnebovzete (hrv. Gospe od Uznesenja) je bila zgrajena leta 1530 v gotskem slogu in se nahaja na samem severnem robu stare vasi. Nova župnijska cerkev je bila zgrajena med letoma 1776 in 1817 v poznobaročnem slogu ine prava zakladnica umetnosti, slik in skulptur. V njej najdemo baročno razpelo g. Piazzette (17. stoletje), oltarno ploščo Palme Mlajšega (16. stoletje) – Marijino vnebovzetje, sliko »Devica z otrokom« (15. stoletje) na glavnem oltarju in oltarni grob sv. Arnirja – delo Jurja Dalmatinca iz 15. stoletja.
V Lukšiću se nahaja tudi dvorec Tataglia – Ambrossini, ki ga je za svoje obiske Kaštel kupil leta 1903 dr. Henrik Šoulavy iz Prage in v njem leta 1909 odprl prvi penzion.
Kaštel Lukšić je znan po legendi o mladem paru, Miljenku in Dobrili, kaštelanskih Romeu in Juliji, katerih ljubezen se je, čeprav okronana z zakonsko zvezo, tragično končala.
V neposredni bližini dvorca se nahaja park – park Vitturi klasicističnega tipa iz druge polovice 18. stoletja. Zasnoval ga je Radoš Micheli Vitturi, leta 1968 pa je bil razglašen za spomenik parkovne arhitekture. Poleg Gučetićevega v Trstenem, Garanjinovega v Trogirju in Borellijevega v Sv. Filipu i Jakovu se ta park prišteva med redke spomenike te vrste.
Nedaleč od parka Vitturi se nahaja mejni kamniti steber, ki je v srednjem veku označeval mejo med posestmi trogirskega in splitskega plemstva.
Na grebenu Balavan (259 m) ob vznožju Kozjaka se nahaja cerkev sv. Lovra od Ostroga, vas, ki je bila nekoč sedež didićev – svobodnih kmetov z lastnimi posestvi, omenjena leta 1171. Naselje je bilo zgrajeno na ostankih ilirskih in rimskih naselbin.
Na Ilirski Gradini (637 m), najvišjem vrhu zahodnega dela Kozjaka, je bila zgrajena cerkev sv. Ivana Birnja. Na dan sv. Ivana od Birnja se je volilo župana, zato je cerkev verjetno po tem tudi dobila ime.
Hotel Kastel, Villa Žarko in zasebna nastanitev so zagotovilo za prijetno bivanje vsakega obiskovalca.